Latest Post

Pripombe in zahteve – Proračun občine Škofljica 2019 – 2020.

V sami fazi sprejemanja proračuna za leti 2019 in 2020 smo v Neodvisni listi Naša občina skladno s poslovnikom podali pripombe in zahteve na predlog proračuna.

Prejeli smo vsebinsko neustrezen neuradni odgovor, brez podpisnika in podpisa. 

V tem času izdelan Dopolnjeni predlog Proračuna občine Škofljica za leti 2019 in 2020, ni bil dan v javno obravnavo, tako da zainteresirana javnost ni imela možnosti za predloge popravka proračuna.

V Neodvisni listi Naša občina menimo, da gre za niz hujših kršitev,  kar bo močno vplivalo na našo odločitev pri samem sprejemanju proračuna.

Pripombe in zahteve na predlog proračuna 2019 – 2020.

Odgovor občine:

SPOŠTOVANI!

NAŠA OBČINA z navedeno članico in še tremi člani občinskega sveta, je dne 19.12.2018 na občino naslovila vprašanja v povezavi z točkami iz 2. redne seje OS, ki je bila dne 20.12.2018.

Vezano na vprašanja (v prilogi) podajamo odgovore, pojasnila:

Ad/1) Poziv za vložitev predlogov za Komisije občinskega sveta je bil javno podan na 1. seji dne 06.12.2018;

Ad/2) Predlogi, pobude k proračunu obravnavani;

Ad/3) Odlok o turistični taksi . . predlog upoštevan pri pripravi Odloka za drugo branje.

UPRAVA OBČINE ŠKOFLJICA

ALJA, KRALJICA LAVRIŠKIH ZASPANIH JUTER. AMBASADORKA LAVRICE IN CELOTNE NAŠE OBČINE.

Naša občina, ki ji mnogi pripisujejo pridevnik spalna, potrebuje več zabave, druženja, povezovanja in dobre energije. Zakaj moramo po zabavo hoditi izven meja naše občine, ko pa bi si jo lahko naredimo sami. Smešno je, da je Dan Lavrice največja občinska zabavna prireditev, ki se organizira pretežno z lastnimi sredstvi. Vse okoliške občine se bahajo z velikimi in kvalitetnimi prireditvami, v naši pa vlada mrtvilo tudi poleti, ko bi morale biti ulice polne zadovoljnih in veselih ljudi.

Da pa ni vedno čisto tako, dokazujejo mnogi posamezniki, ki v večini ne prejemajo občinske subvencije in imajo probleme z najemom, tudi praznih, občinskih prostorov. Ena izmed njih je Alja, … ženska ki je postavila Lavrico na glavo. V pravem pomenu besede.

Preberite si njeno, ne najbolj rožnato življenjsko zgodbo…. in jo spoznajte tudi osebno. Vam svetujem:) Hvala Alja, ker si del skupnosti:) Bojan Božič

“…  Alja je na Lavrico prinesla veselje in ples. Ko sem se tistega dne udeležila plesnega dogodka ob koncu sezone, sem ugotovila, da pleše vsa Lavrica. In bilo je čudovito. Neskončno veliko plešočih otrok, damic, parov, babic, dedkov, prijateljev, sosedov ….

To je bilo sklepno dejanje prve sezone šole Zapleši z Aljo, s katero je ta mojstrica plesa postavila na glavo življenje spalnega naselja na obrobju Ljubljane in dosegla obisk, s kakršnim se sicer ponašajo priznane plesne šole z večletno tradicijo. Vse to je dosegla brez reklame, zgolj z dobro voljo, veseljem do plesa in spoštljivim odnosom do ljudi. Predvsem do tistih majhnih in najmanjših. »Madonca, saj mi zaupajo svojega otroka! A veste, kaj je to? Največ!« pravi Alja, ki zase trdi, da je njen svet urejeni kaos. In res, to je nadvse vesel urejeni kaos, ki je tudi mene očaral na prvo žogo, bolje povedano – na prvi plesni korak….”

            Žana Kapetanovič

S PLESNIMI KORAKI V PRIJAZNEJŠI SVET – ZARJA (članek)

Na Škofljici delali malo po domače – negativno mnenje Računskega sodišča

Povzeto: bojan.bozic.wordpress.com

Na računskem sodišču pojasnjujejo, da občina Škofljica v dveh postopkih menjave in prodaje zemljišč in postopku prodaje zemljišč pred sklenitvijo neposredne pogodbe ni objavila namere o tej sklenitvi.
Računsko sodišče je škofljiški občini izdalo negativno mnenje. Pri pregledu njenega poslovanja za leto 2011 je namreč ugotovilo nepravilnosti pri prodaji nepremičnega premoženja in oddaji poslovnih prostorov v najem ter pri nekaterih občinskih naložbah.

Občina je z oddajo javnega naročila za projektiranje in gradnjo vrtca na Lavrici s podjetjem Marles hiše Maribor februarja 2011. sklenila pogodbo v vrednosti 1,954 milijona evrov. Toda dodatnih in spremenjenih del v znesku več kot 230.000 evrov istemu izvajalcu ni oddala po predpisu javnega naročanja, ugotavljajo revizorji.
Zaradi skoraj tri mesečne zamude pri dokončanju kanalizacije na Albrehtovi ulici občina podjetju Komunalne gradnje ni zaračunala 4974 evrov pogodbene kazni. Aneks v vrednosti 10.328 evrov pa je občina s podjetjem Mapri Proasfalt za preplastitev ceste Želimlje–Podturjak podpisala šele 18 dni potem, ko so bila dela že opravljena. Za dodatna dela na isti cesti v skupnem znesku 18.996 evrov občina tudi ni izvedla ustreznega postopka javnega naročanja.

Občina je poslovala v nasprotju s predpisi pri menjavi in prodaji zemljišč, saj pred sklenitvijo neposredne pogodbe ni objavila namere, da jo bo sklenila, in ni imenovala skrbnika pravnega posla, kar bi morala storiti. Občinsko vodstvo v štirih primerih oddaje poslovnih prostorov v najem (pogodbe so bile podpisane leta 2004 in 2007 in so veljale tudi še v letu 2011 op. p.) ni pripravilo posamičnega programa upravljanja, v treh primerih pa je sklenilo neposredno najemno pogodbo, kar je v neskladju z uredbo o premoženju iz leta 2003.

Župan Ivan Jordan je izrazil zadovoljstvo, saj občini odzivnega poročila ne bo treba pripraviti, ker so bile že med revizijskim postopkom odpravljene nepravilnosti oziroma sprejeti popravljalni ukrepi.

free-money-mw

Med občinami, kjer so župani občinske posle dali sebi, občinskim svetnikom ali sorodnikom je tudi Občina Škofljica

Povzeto: http://bojanbozic.wordpress.com

Sredi leta 2011 je komisija za preprečevanje korupcije (KPK) dobila močno orožje v boju proti korupciji – spletno aplikacijo Supervizor. Ta sledi toku denarja iz javnega sektorja (ministrstev, občin, agencij, uradov in ostalih) v zasebni sektor, torej podjetjem. Aplikacija je požela veliko zanimanje javnosti – število ogledov je že prvi dan preseglo milijon.

A komisija aplikacije ni ustvarila le za potešitev radovednosti javnosti. S pomočjo Supervizorja so leta 2012 analizirali tudi transakcije med občinami in podjetji z namenom ugotavljanja nezakonitega poslovanja.

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), v veljavi od junija 2010, namreč določa, da občina ne sme poslovati s podjetjem, v katerem je funkcionar občine (župan, podžupan ali občinski svetnik) bodisi član poslovodstva bodisi je lastnik podjetja. Prepoved velja tudi za podjetja, ki so v lasti družinskih članov funkcionarjev. Prav tako občina s takim podjetjem ne sme poslovati še eno leto (v kolikor je bil funkcionar lastnik podjetja) oziroma dve leti (v kolikor je poslovodja podjetja) po prenehanju funkcije funkcionarja.

ZIntPK je bistveno zaostril to področje. Prejšnji predpis, Zakon o preprečevanju korupcije (ZPKor), je pod določenimi pogoji poslovanje med občino in podjetji funkcionarjev oziroma njihovih družinskih članov dovoljeval. Zato se je protikorupcijska komisija preverjanja zakonitosti poslovanja občin lotila za obdobje od junija 2010 do konca leta 2011.

Kljub relativno kratkemu obdobju preiskave je KPK ugotovila za 1,4 milijona spornih poslov med občinami in podjetji. S povezanimi podjetji je nedovoljeno poslovalo kar 68 občin, spornih poslov je bilo 429.

Za nezakonito poslovanje občine s podjetji je sicer odgovoren zastopnik občine, torej župan. Tem je KPK ob ugotovljenih nepravilnostih tudi izdala prekrškovne kazni – po zakonu je kazen za tak prekršek od 400 do 4000 evrov. V dveh primerih pa je KPK ugotovila, da občinski funkcionarji občini niso sporočili svoje povezanosti s podjetji, s katerimi je nato občina poslovala.
V večini poslov je KPK tudi zahtevala uveljavljanje ničnosti posla. Tako bi podjetja občini vrnila sredstva, občine pa podjetjem tisto, kar so od njih dobila. Vendar v večini primerov uveljavljanje ničnosti ni spremenilo ničesar, saj je pri poslovanju šlo za gradnje oziroma storitve. Tega pa ni moč »vrniti« podjetju. Podjetje je zato obdržalo denar, občina pa storitev. Edina kazen pa je tako ostala globa županu.
Večina teh dejstev je KPK javnosti že predstavila. Do danes pa je ostajala neznanka, katere občine so poslovale s podjetji svojih funkcionarjev ali njihovih družinskih članov.

Seznam teh občin in spornih poslov smo na podlagi zahtevka po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja zdaj pridobili mi. Podatki kažejo, da je šlo v primeru približno polovice občin za majhne posle, po večini vredne nekaj sto evrov. V nekaterih primerih pa so posli dosegli nekaj tisoč ali celo nekaj sto tisoč evrov. Občin, kjer je bil obseg nezakonitih poslov večji od par tisoč evrov, je 27.

Škofljica: rekreacijski center nadzira gradbena dela

KPK je ugotovila nezakonito poslovanje Občine Škofljica s podjetjem Royal Club rekreacijski center, d.o.o., katerega lastnik je bil Stanislav Kolbl (LDS), občinski svetnik v obdobju 2006-2010. Kolblovemu podjetju je občina dala posel nadzora nad preplastitvijo dela lokalne ceste. Za nadzor nad gradnjo ceste je Royal Club dobil 12.621 evrov.
V času izbora je bil župan Škofljice Ivan Jordan, ki je kandidiral kot neodvisen kandidat, a je bil pred tem tako kot Kolbl član LDS. Čeprav so nam iz občine odgovorili, da so po prejemu obvestila KPK z omenjenim podjetjem sporazumno prekinili naročilo ter da Royal Club ni dobili niti centa, pa podatki Supervizorja kažejo, da je Royal Club od novembra 2011 do aprila 2012 od Občine Škofljica prejel prav omenjenih 12.600 evrov, marca 2013 pa še 6.300 evrov. Stanislav Kolbl je sicer iz lastništva podjetja izstopil januarja 2013, kot edina lastnica podjetja je ostala Veronika Tatjana Kolbl.

nepravilnosti_skofljica

Anže Voh Boštic / 25. 3. 2014
Soavtorja: Marko Jerina in Jerneja Grmadnik

http://www.podcrto.si

ZARADI OBETAJOČIH SE SPREMEMB BO SLOVENIJA OB NARAVO

September 2012

Slovenija se rada pohvali, da je vroča točka biotske raznovrstnosti v Evropi. Vendar pa zadnji dogodki kažejo, da je slovenski politiki kaj malo mar za naravo. Pritiski so se tako začeli z ukinitvijo sofinanciranja LIFE – projektov, nadaljujejo pa se z odstavljanjem direktorja Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN). Evropska Komisija vodi proti Sloveniji tudi nekaj predsodnih postopkov zaradi neizpolnjevanja zahtev v zvezi z Naturo 2000, država svojih obvez ni izpolnila že od leta 2006. Naravovarstvene nevladne organizacije odločno protestiramo proti takšnemu ravnanju.
V zadnjih dneh smo v medijih priča velikim pritiskom s strani Vlade RS na Zavod RS za varstvo narave, strokovno državno institucijo, ki skrbi za ohranjanje slovenske narave v skladu s slovensko in evropsko zakonodajo. Dosledno izvajanje naravovarstvene zakonodaje
predstavlja trn v peti agresivnim investitorjem in drugim, ki vidijo naravo le kot oviro na poti za doseganje lastnih ciljev. Prvi znaki pritiska Vlade RS in načrtnega onemogočanja varstva narave so se začeli z ukinitvijo dolgoletnega sofinanciranja LIFE – projektov, kar v praksi pomeni onemogočeno črpanje evropskih sredstev za varstvo narave, ki bi jih sicer morala v skladu z veljavno zakonodajo država prek resornega ministrstva v glavnem v celoti financirati sama. Evropsko sofinanciranje pa je pomembno razbremenilo državni proračun. (Priloga 1: Odprto pismo predsedniku Vlade RS g. Janezu Janši, ministru za finance dr. Janezu Šušteršiču in ministru za kmetijstvo in okolje g. Francu Bogoviču).
Sledil je t.i. primer Škofljica, kjer se je ZRSVN v skladu z naravovarstveno zakonodajo odločno postavil v bran narave in ni popustil političnim pritiskom. Posledica tega je bila zahteva ministra za kmetijstvo in okolje Bogoviča, da naj se direktor ZRSVN dr. Darij Krajčič v dveh mesecih umakne z direktorskega mesta, torej odstopi. ZRSVN se je politiki očitno znašel na poti, ko ni prižgal zelene luči za izgradnjo ceste med Škofljico in Kočevjem. Obvoznica Škofljica bi močno prizadela eno najpomembnejših območij Nature 2000 v Sloveniji.
Poudariti želimo, da je vtis, ki se ga želi ustvariti v javnosti, da je naravovarstvena stroka tista, ki ne želi umestitve obvoznice Škofljica v prostor popolnoma napačen. Stroka je povedala, kaj je v skladu z zakonodajo treba storiti, vendar investitor ni naredil potrebnih
korakov. Zato prihaja do takšnega nerazumnega odloga gradnje. Pritiski, da naj se zmanjšajo površine nadomestnih habitatov zato, da bi pocenili gradnjo ceste, pa so vsekakor nedopustni in naravovarstvena stroka nanje ne more pristati.
Politični pritiski na predstavnika osrednje naravovarstvene službe v državi, kjer se zavzemajo za spoštovanje evropskega pravnega reda na naših tleh, je neposreden napad na Slovenijo kot pravno državo, je negiranje naših mednarodnih zavez in je napad na demokracijo. Proti takšnemu ravnanju politike odločno protestiramo, o ravnanju Vlade RS pa bomo obvestili tudi vse pristojne mednarodne institucije. Sloveniji je Evropska komisija že leta 2005 in 2006 na biogeografskih seminarjih naložila povečanje območij Natura 2000. Do sedaj ni država v zvezi s tem ukrenila nič. Nevladne organizacije se sprašujemo, ali tudi opomini Evropske komisije v zvezi s tem ne zadoščajo. Se mora Slovenija res znajti na evropskem sodišču in plačevati dnevne denarne kazni do izpolnitve svojih zavez?
Naravovarstvene nevladne organizacije odločno nasprotujemo zadnjim potezam politike in jo pozivamo k razumnemu in resnično trajnostnemu ravnanju, ki je v skladu z zakonodajo.

Botanično društvo Slovenije, Ižanska cesta 15, 1000 Ljubljana
prof.dr. Nejc JOGAN, predsednik

CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, Trubarjeva 50, Ljubljana
dr. Matej OGRIN, predsednik

DINARICUM, društvo za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj dinaridov, Jurjevica 2A,
1310 Ribnica
Miha KROFEL, predsednik

DONDES – Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije, p.p.2990, Tržaška 2, 1000
Ljubljana
Mateja POLJANŠEK, predsednica

DOPPS – BirdLife Slovenija, p.p. 2990, Tržaška 2, 1000 Ljubljana
dr. Damijan DENAC, direktor

Društvo DROBNOVRATNIK, Raubarkomanda 8, 6230 Postojna
Uroš MLINAR, predsednik

Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije, Večna pot 111, 1000 Ljubljana
Barbara ZAKŠEK, predsednica

LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, Pot ilegalcev 17, 1210 Ljubljana – Šentvid
prof. dr. Miha ADAMIČ, direktor

Morigenos – društvo za raziskovanje in zaščito morskih sesalcev, Jarška cesta 36/a, 1000
Ljubljana
Tilen GENOV, predsednik

NIGRITELLA, Društvo za proučevanje in ohranjanje samoniklih orhidej Slovenije, Češnjice
pri Zagradcu 50, 1303 Zagradec
Janez Mihael KOCJAN, predsednik

Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev, člani BatLife Europe, Večna pot
111, 1000 LjubljanaRožle KAUČIČ, predsednik

Pangea – društvo za varovanje okolja Koper, Šmarje 89, 6274 Šmarje,
Andrej MEDVED, predsednik

Prirodoslovno društvo Slovenije, p. p. 1573, Salendrova ulica 4, 1001 Ljubljana
prof. dr. Radovan KOMEL, predsednik

Slovensko odonatološko društvo, Vošnjakova 4a, 1000 Ljubljana
Aljoša PIRNAT, predsednica

Societas herpetologica slovenica – društvo za preučevanje dvoživk in plazilcev, Večna pot
111, 1000 Ljubljana
David STANKOVIĆ, predsednik

Študentska organizacija Biotehniške fakultete, Kersnikova 4, 1000 Ljubljana,
Ajda MARIČ, predsednica