PARTICIPATORNI PRORAČUN

Kaj je participativni proračun?

  Participativni proračun je sistem razporejanja dela proračunskega denarja tako, da o njegovi porabi soodločamo občanke in občani. Občanke in občani z odločanjem o investicijah izboljšujemo kakovost življenja v občini. Sami vemo, kaj najbolj potrebujemo in kako poiskati najprimernejše rešitve. V procesu participativnega proračuna občanke in občani sami določimo katere investicije so v skupnosti najnujnejše. Na ta način realizirane investicije, kar se da natančno in konkretno, odgovarjajo na potrebe skupnosti.

Participativni proračun je sistem razporejanja dela proračunskega denarja tako, da o njegovi porabi soodločamo občanke in občani.
Občanke in občani z odločanjem o investicijah izboljšujemo kakovost življenja v občini. Sami vemo, kaj najbolj potrebujemo in kako poiskati najprimernejše rešitve. V procesu participativnega proračuna občanke in občani sami določimo katere investicije so v skupnosti najnujnejše. Na ta način realizirane investicije, kar se da natančno in konkretno, odgovarjajo na potrebe skupnosti.

 O katerih sredstvih je govora?

V proračunu Občine Škofljica vsako leto, po tem, ko se financirajo vse z zakonom določene dejavnosti, ostanejo sredstva, katerih namen je izvajanje investicij. Ta del proračuna imenujemo investicijski del. To so sredstva, ki v mestnem proračunu ostanejo po tem, ko mesto zadosti vsem zahtevam Zakona o lokalni samoupravi in poravna morebitne druge obveznosti (plačevanje obresti, plačevanje zakonskih kazni itd.). V procesu participatornega proračuna bomo občanke in občani odločali o porabi dela teh sredstev.

Točni delež investicijskih sredstev, ki bo namenjen za participatorni proračun bo vsako leto določil občinski svet. Dodeljena sredstva se bodo nato delila med posamezne krajevne, četrtne in vaške skupnosti. Odločitev o razdelitvi sredstev bodo morale lokalne skupnosti sprejeti s konsenzom. V kolikor ta ne bo  dosežen, se bodo sredstva razdelila glede na število prebivalcev krajevne, vaške ali četrtne skupnosti.

 Kako bomo opredelili potrebe skupnosti?

Predloge za investicije bomo oblikovali občanke in občani sami. Sami ali v sodelovanju s sosedi, prijatelji ali širšo skupnostjo bomo prepoznavali najbolj pereče probleme in se dogovarjali kako jih bomo rešili. Razpravljali bomo in ugotavljali, katere so nujne investicije v naši skupnosti.
Občankam in občanom bodo na voljo občinske strokovne službe, s pomočjo katerih bomo pripravili in ovrednotili dogovorjene predloge, ki jih bo občinska uprava zbirala tekom celega leta. Vsi tako oblikovani predlogi bodo sestavljali listo projektov – enkrat letno pa bomo občanke in občani z glasovanjem odločili, kateri bodo izvedeni.

Kako se bodo izmed vseh potreb določile prioritetne naloge v skupščini?

Na ravni vsake krajevne, vaške ali četrtne skupnosti se bo enkrat letno sklical zbor občanov na katerem bomo občanke in občani izbirali med predlaganimi investicijskimi projekti. Vsaka občanka in vsak občan bo imel na voljo pet glasov, ki jih bo lahko podelil tistim petim projektom, za katere meni, da so najpomembnejši. Tako bo oblikovan prednostni seznam projektov – od tistega z največ do tistega z najmanj prejetimi glasovi. S tega seznama bo za izvedbo izbranih toliko projektov, da bodo porabljena vsa razpoložljiva sredstva.

Kako deluje participatorni proračun

Od poteka do projekta

Investicijske projekte izbrane na zboru občanov bo občinska uprava dolžna uveljaviti pri razporejanju investicijskih sredstev in bo hkrati odgovorna, da se izbrani projekti ob sodelovanju z občankami in občani tudi izpeljejo.
Občinske strokovne službe bodo v sodelovanju s prebivalkami in prebivalci dokončno izbrane projekte pripravile v skladu z zakonskimi določili ter po predpisanem postopku javnega naročanja izbrale izvajalca, ki bo projekt izvedel.

Participativni proračun po svetu poznajo že četrt stoletja

Prakse po svetu kažejo zelo spodbudne rezultate. Že preko 1.500 mest ali delov mest, pa tudi nekaj provinc in zveznih držav izvaja sistem participatornega proračuna.
Izvajajo ga tako v majhnih mestih, z ne več kot do 20.000 prebivalci, kakor tudi v metropolah kot so Chicago, New York, Berlin, Lizbona, London, Porto Alegre, Toronto, Rim in še bi lahko naštevali.
Različna mesta namenjajo različno velike deleže mestnega proračuna za izvajanje participativnega proračuna.

Prednosti participativnega proračuna

odlocamo o mestu

Raziskave učinkov participativnega proračuna kažejo boljše rezultate tam kjer je delež mestnega proračuna, ki se ga prepusti v upravljanje prebivalcem, večji. Bolj kot je način odločanja na zborih prebivalcev vključujoč in demokratičen, boljši so rezultati za mesto.

Tako Svetovna Banka kot Združeni Narodi so prišli do zaključkov, da soodločanje o porabi proračunskih sredstev:

  • zelo omeji korupcijo in vpliv škodljivih interesov na izbiro investicijskih prioritet,
  • bistveno dviguje kvaliteto življenja v mestu,
  • znižuje socialne in razvojne razlike med različnimi predeli skupnosti,
  • pospešuje gospodarsko rast.

POGOSTA VPRAŠANJA O PARTICIPATIVNEM PRORAČUNU


Kakšne koristi bo imela občina?

Svetovna banka in Organizacija združenih narodov sta preučila mesta, ki so upravljana s soodločanjem občanov. Študije so pokazale, da je v mestih, kjer občani soupravljajo s participatornim proračunom, kvaliteta življenja bistveno višja, opaziti zmanjševanje socialne razslojenosti, zadovoljstvo in zaupanje v demokratične institucije povrnjeno, zmanjšan nivo korupcije in ne nazadnje gospodarska rast pospešena – a ne na škodo zgoraj naštetega.

Kakšne koristi bom imel/a jaz kot posameznica oz. posameznik?

Vsaka občanka in vsak občan bo imel priložnost, ne le odločati o tem, kateri projekti se bodo v ožji lokalni skupnosti v kateri živi izvajali, temveč bo lahko tudi sam predlagal projekte, ki bodo izboljševali življenjsko okolje. S tem, ko bodo občani sami odločali o tem, kateri projekti naj se izvedejo in kateri ne, se bo izboljšala učinkovitost porabe skupnih sredstev s ciljem čim boljšega zadovoljevanja potreb občanov.

Ali nas ne bo premalo?

Participatorni proračun se uspešno izvaja tako v vaseh s tisoč prebivalci kot tudi v milijonskih metropolah, kot so Berlin, Rim, Pariz … Uspeh ni odvisen od velikosti mesta, je pa pomembno, da se občani procesa udeležujejo v čim večjem številu. Zaupamo, da bo interes prebivalcev pri tem, da sami vplivajo na razporeditev skupnih sredstev in te naloge ne prepuščajo več le političnim strankam in neodzivnim klikam, dovolj močan, da udeležbe pri snovanju in izbiri projektov ne bo manjkalo.

Zakaj bi se udeleževal?

Običajne strankarske strukture in predstavniška telesa v Sloveniji niso več izvrševalec javne volje. Precej bolj verjetno je, da bodo te strukture odločale v nasprotju z željami ljudi, ki naj bi jih zastopale. Čas je, da se zavemo, da se nič ne bo spremenilo, če bomo sedeli doma vsak na svojem kavču in čakali, da nas bodo naši predstavniki popeljali v boljšo prihodnost. S participatornim proračunom se občanom ponuja možnost direktnega vpliva na porabo javnih sredstev in možnost presekati krog korupcije, klientelizma in nesmotrne porabe sredstev. S participativnim proračunom bi se tako v Sloveniji prvič uvedli demokratično načelo, da naj javne politike odražajo javno voljo.

Kolikšna mora biti udeležba v procesu participativnega proračuna, da je uspešen?

V tujini se je pokazalo, da se v uspešen proces participativnega proračuna v fazi formiranja investicijskih predlogov vključi okoli 3 % občank in občanov. Najboljši primeri ocenjujejo udeležbo pri oblikovanju predlogov okoli 5 %.

Kdaj bodo spremembe vidne?

Nekatere spremembe, kot sta zmanjšanje korupcije in bolj smotrna poraba sredstev, bodo vidne takoj. Večje spremembe, kot je zmanjšanje socialne razslojenosti, so se v drugih primerih participatornega proračuna po svetu pokazale v obdobju petih let.

Zakaj je ta način boljši od obstoječega?

Zgodovina je pokazala, da se je predstavniški sistem povsod  po Sloveniji izrodil. Precej bolj verjetno je, da bodo predstavniki odločali v nasprotju z voljo ljudstva, kot pa da bi sledili njegovi volji. Participativni proračun je mehanizem, s katerim bi pomembno funkcijo razporejanja dela javnega denarja prenesli na občanke in občane, zato bi poraba sredstev bolje zadovoljevala njihove potrebe.

Moram biti strokovnjak?

Proces izbire projektov poteka po sistemu volitev in tako kot na volitvah ni potrebno nobeno strokovno znanje razen prepoznavanja, izražanja in utemljevanja lastnih potreb, interesov in želja.

Participativni proračun ni omejen le na izbiranje med možnostmi, ki nam jih ponudi nekdo drug, temveč omogoča tudi ustvarjanje lastnih možnosti izbire. Če želite predlagati enega izmed projektov, ki bodo predmet procesa izbiranja, postane vključevanje strokovnjakov neizogibno. Še vedno ni potrebno, da ste sami strokovnjak z vseh relevantnih področij, morali pa boste predlog uskladiti z občinskimi strokovnimi službami, ki vam bodo pri pripravi predloga nudile pomoč.

Ali bom lahko glasoval po spletu?

Za lokalne volitve ali volitve v državni zbor po spletu ni možno glasovati, tako tudi za participativni proračun ne bo možno glasovati preko spleta.

Kako bi participatorni proračun vplival na pridobivanje EU sredstev občine?

V okviru participativnega proračuna bodo občanke in občani lahko predlagali tudi projekte, ki bodo kandidirali za EU sredstva. V tem pogledu bi se projekti, ki bi bili sofinancirani s strani EU ali drugih virov, obravnavali popolnoma enako, kot se obravnavajo tudi sedaj.

Kaj potrebujem za sodelovanje?

Edini pogoj za sodelovanje je status občanke oz. občana, potrebujete torej le osebni dokument in stalno prebivališče v občini.

Kdo to že počne?

Participatorni proračun se izvaja v že več kot 1500 mesti po svetu, tako v relativno neznanih, kot sta Salford ali Grottammare, kot tudi v velemestih kot so Berlin, Pariz, Chicago, New York, Toronto, Rim … Najbolj razvita je praksa participativnega proračuna v Braziliji, kjer se je tudi začela, in sicer v mestu Porto Alegre, kjer prav letos poteka že 25. leto.

Bo poslovanje občine poslej bolj transparentno?

Proračun je resničnost, ki jo politiki pogosto poskušajo prikriti z leporečenjem. Če bodo občani imeli neposreden vpliv na mestni proračun, besedno zavajanje ne bo več imelo učinka. Participativni proračun bo zagotovil transparentnost porabe javnega denarja in zmanjšal korupcijo.

Kakšna je zakonska podlaga?

Slovenska zakonodaja instituta participativnega proračuna še ne pozna. Pri pripravi predloga smo zato uporabili načine vključevanja občank in občanov, ki že obstajajo v naši zakonodaji in jih nadgradili z elementi, ki jih naša zakonodaja sicer ne definira, vendar jih tudi ne prepoveduje. Glavna prepreka takšnega načina neposrednega odločanja je ustava, ki državljankam in državljanom prepoveduje sprejemati odločitve glede proračuna in drugih finančnih politik v državi in občinah. Zaradi tega je, v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi, tudi v našem predlogu sprejemanje proračuna še vedno v pristojnosti mestnih svetnic in svetnikov. Pri našem konceptu se bodo mestne svetnice in mestni svetniki zavezali, da bodo pri sprejemanju proračuna upoštevali izraženo voljo občank in občanov. To pa je v skladu z zakonom, ki dovoljuje svetnicam in svetnikom uporabo kakršnekoli metode pri sprejemanju proračuna. Na ta način občanke in občani funkcionalno odločajo, čeprav je formalno pravna moč odločanja še vedno v rokah svetnic in svetnikov. Pravno orodje, ki smo ga izbrali, za legalno in legitimno izražanje volje občank in občanov, je že v Zakonu o lokalni samoupravi opredeljen zbor občanov, ki se lahko izvede za celo občino ali samo za ožje dele občine. Za izvedbo zbora občanov je potrebno preveriti status udeleženke ali udeleženca, tako da se ga lahko udeležijo samo občanke in občani. Na zboru občanov se nato glasuje za predhodno predlagane projekte. Iz rezultatov glasovanja se izoblikuje prioritetna lista, ki legitimno izkazuje voljo občank in občanov. Zakon o javnih financah določa, da morajo biti projekti, za katere se bodo namenila proračunska sredstva, že znani. To smo upoštevali pri oblikovanju predloga. Znesek, ki bo na voljo, tako v trenutku, ko se bo glasovalo za projekte, še ne bo znan. Svetnice in svetniki se bodo zavezali, da bodo upoštevali izraženo voljo občank in občanov pri sprejemanju prihodnjega proračuna. Sledil bo postopek participativnega proračuna, ki bo potekal vse leto, šele pri naslednjem proračunu pa bo znano, koliko sredstev bo namenjenih za izvedbo projektov. V takšni obliki je institut participativnega proračuna v skladu z vsemi zakonskimi določili slovenske zakonodaje.

Kako participativni proračun deluje?

Preberite si prispevek z istim naslovom.

Kaj če pobuda za participativni proračun ne uspe?

V primeru, da bo pobuda za participativni proračun neuspešna, se sedanje stanje ne bo spremenilo. Občina bo še naprej upravljana kot doslej.

Bo zaposlovanje na občini z manj nepotizma?

Participativni proračun ne zadeva zaposlovanja, zato ne bo imel ne pozitivnega ne negativnega vpliva na zaposlovalne politike.

Kaj bo s krajevnimi, četrtnimi in vaškimi skupnostmi?

Če bo pobuda uspešna, se oblika mestnih četrti in krajevnih skupnosti ne bo spremenila.

Ali bom moral/a hoditi na alternativne zbore krajank in krajanov?

Ne. Samoorganizirane krajevne, četrtne in vaške skupnosti niso del instituta participatornega proračuna in se jih seveda ni potrebno udeleževati. So pa dober način za skupnostno obravnavanje tem in spoznavanje težav v ožjih lokalnih skupnostih ter pravo mesto za spodbujanje k podajanju predlogov za investicijske projekte v participatorni proračun.

Bomo s participativnim  proračunom ustvarili delovna mesta?

Participativni proračun na zaposlitve vpliva posredno. Raziskave participativnega proračuna po svetu, ki sta jih izvedla Svetovna banka in Organizacija združenih narodov, kažejo, da participativni proračun pozitivno vpliva na gospodarstvo in pospešuje gospodarsko rast, kar posledično zvišuje tudi stopnjo zaposlenosti.

Kako pogosto bom moral/a glasovati za projekte?

Proces izbire investicijskih projektov bo potekal enkrat letno. Podobno kot na volitvah pa udeležba pri oblikovanju participatornega proračuna ni obvezna, torej se ga udeležite tako pogosto, kot sami želite.

Kako bo participativni proračun vplival na kakovost življenja v občini?

Študije učinkov participativnega proračuna na kakovost življenja kažejo, da soodločanje občanov pri porabi javnih sredstev ugodno vpliva na kakovost življenja v mestu. Dolgoročne študije modelov participativnega proračuna, podobnim našemu predlogu, kažejo, da udeleženci ocenjujejo kvaliteto življenja bolje kot v sredinah kjer participativnega proračuna ni. Hkrati se zmanjšujejo socialne razlike med različnimi predeli mesta in izboljšuje se nivo javnih storitev.

Ali bomo občanke in občani imeli več/manj pravic, več/manj obveznosti, več/manj svobode, več/manj odgovornosti?

Občanke in občani bomo pridobili pravico odločilno vplivati na del občinskega  proračuna, kar pomeni več svobode odločanja, a tudi več obveznosti sodelovanja in večjo odgovornost za skupnost. Nikomur se ni potrebno udeležiti oblikovanja participativnega proračuna, prav tako kot nihče ni prisiljen v udeležbo na volitvah. A zavedati se moramo, da z našo neudeležbo prepuščamo odločitve drugim, kar prinaša določeno stopnjo odgovornosti za posledične rezultate.

Kakšen bo trajnostni razvoj občine?

Eden izmed učinkov participativnega proračuna je, da se različni deli občine razvijajo uravnoteženo, zato ne pride do degradacije nekaterih delov. Prav tako se lahko občani s participatornim proračunom postavijo po robu parcialnim interesom posameznikov, ki bi želeli investirati v škodljive dejavnosti.

Bo participatorni proračun povečal birokracijo?

Zaradi direktnega prenašanja volje občanov v odločanje o proračunu bo birokratski postopek, sicer potreben za izbiro investicijskih projektov, postal odveč, kar pomeni skrajšanje birokratskih postopkov. Strokovne službe, ki sedaj služijo le občinskim svetnikom, bodo opravljale enako delo, le da bodo poslej služile vsem občanom. Z obstoječimi kadri bo vzpostavljena nova pisarna, ki bo koordinirala aktivnosti občanov z aktivnostmi občinskih tehničnih služb.

Ali ima participativniproračun kakšen vpliv na gospodarstvo?

Raziskave participativnega proračuna po svetu, ki sta jih izvedli Svetovna banka in Organizacija združenih narodov, so pokazale, da participativni proračun pozitivno vpliva na gospodarsko rast.

Ali bomo lahko vplivali na občinski svet?

Občinski svet se pri participativnem proračunu zaveže, da bo pri izbiri projektov spoštoval izkazano mnenje občanov. S participativnim proračunom bomo torej ne le vplivali, ampak odločilno vplivali na odločitve mestnega sveta!

Koliko denarja bo na razpolago za participatorni proračun?

Pri participativnem proračunu se sredstva razporejajo iz tako imenovanega investicijskega dela občinskega  proračuna. Kakšen delež tega zneska bo na voljo za participativni proračun, se bo določalo vsako leto sproti in je odvisno od usklajevanja z županom in občinskim svetom. Praksa po svetu kaže, da več kot je denarja namenjenega participativnem proračunu, boljši so učinki za skupnost.

Kaj se bo zgodilo s strankami, svetniki in županom?

Obstoječi organi in strukture ostanejo nespremenjeni in opravljajo enako naloge kot do sedaj.

Kaj bo s preostankom občinskega proračuna?

Zakon o lokalni samoupravi nalaga občinam kopico nalog, ki so jih dolžne izvajati. Med te spadajo financiranje predšolskega in osnovnošolskega izobraževanja, osnovna zdravstvena oskrba, komunalna oskrba, vzdrževanje cest itd. Za te namene se porabi okrog 80 % občinskega proračuna. Ta sredstva se bodo razporejala enako kot doslej, torej z odloki občinskega sveta.

IZKUŠNJE IZ TUJINE

V tujini je od prve uvedbe participativnega proračuna, v mestu Porto Alegre v Braziliji, sedaj minilo že 25 let. Da je brazilski model lokalne samouprave, kljub svojemu četrtstoletnemu obstoju, še vedno učinkovita, moderna in zelo dobro delujoča alternativa obstoječim sistemom odločanja na lokalni ravni, dokazuje danes že približno 1500 mest, delov mest, provinc na vseh kontinentih. Tu prepoznavamo participativni proračun v mnogih različicah, vsaka pa je prilagojena lokalnim značilnostim in potrebam.

V tem obdobju se ni samo povečalo število mest, ki so uvedla participativni proračun, ampak se je z modernizacijo medijskih kanalov, povečalo tudi število takšnih ali drugačnih načinov podajanja vsebine. Če je bil na začetku participativni proračun zastopan zgolj v kakšni zakotni strokovni literaturi, je danes zastopan v skoraj vseh priljubljenih oblikah komuniciranja. V spodnjem prispevku vam želimo predstaviti zanimive spletne povezave, ki vam bodo v pomoč pri nabiranju dodatnega znanja in v obrazložitev delovanja participativnega proračuna v praksi.

Na zemljevidu lahko s klikom na “Spletna stran” na označbi dostopate do nekaterih primerov dobre prakse.

PORTUGALSKA
Spletna stran

 pasica viola


Spletne strani nekaterih mest, kjer ljudje soodločajo s participativnim proračunom

Spletne strani, ki obravnavajo vsebine soodločanja in participativnim proračuna

Video posnetki

Knjige in članki

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja