Kje smo doma

LAVRICA (Ljubljana 116 – Ig 135) 296 m spodnje. 300m srednje in 340 m visoke nadmorske višine. 46 00 0 – 14 33 30

Dokaj razloženo, urbanizirano primestno naselje leži ob severozahodnem robu Ljubljanskega barja, med Rudnikom in Škofljico. Jedro je ob stari glavni cesti Ljubljana – Novo mesto. Naselje je postalo samostojno šele po 2. svetovni vojni, ko so k zaselku ob železniški postaji na progi Ljubljana – Grosuplje priključili Daljno vas, Babno Gorico, Srednjo vas in del Škofljice, pozneje pa še Sela pri Rudniku. Iz kraja se odcepita cesti skozi Srednjo vas na Orle in skozi Sela v Podmolnik. Na območje vzhodno od naselja segajo trije barjanski zatoki. To so ožja dolina Dovca, tesna dolina in zatok Grivka, skozi katerega teče istoimenski potok. Njive in travniki so predvsem na barjanski črnici zahodno od naselja. Na Lavrici ima Ilirija Vedrog obrat za izdelavo kozmetike. Razvile so se tudi storitvene dejavnosti, saj je tu veliko obrtnikov in podjetnikov. Naselje se je v zadnjih letih precej razširilo, vendar ne tako zelo kot sosedna Škofljica.

Najvišji hrib v okolici je Molnik, visok 582,5 metrov in leži na vzhodnem obrobju Ljubljanske kotline. Spada v sklop gričevja, ki povezuje obronke Polhograjskih dolomitov prek Rožnika, Ljubljanskega gradu, Golovca in Orel z Dolenskim gričevjem in Zasavskim hribovjem. Skupaj z omenjenimi izpostavljenimi točkami deli Ljubljansko polje od Ljubljanskega barja in tako tvori naravno pregrado, ki zapira prehode v smereh vzhod – zahod in sever – jug, zaradi česar predstavlja sklop strateško pomembnih točk.

Orle (ponekod zasledimo tudi Orlje) ležijo na južnem grebenu Golovca, ki prav tu prehaja v Molnik. Vas se razteza ob dobri makadamski cesti, ki privede sem z Rudnika in se pri izstopu iz vasi nadaljuje kot slabša vaška pot proti sedlu Roje, kjer se razcepi. En krak vodi proti Podmolniku, drugi proti vasi Sela in Lavrici, tretji pa naravnost v hrib, na Molnik. Vas sestavlja vrsta nizkih hiš.

Podmolnik je vas, katere nizke hiše so deloma v gruči, deloma pa posejane po severnem podnožju Molnika in sosednjega Marenčka. Dostop do tega kraja je iz Zadvora pri Sostrem po dobri, deloma asfaltirani, deloma makadamski cesti. Vzhodno od vasi je velik peskokop, ki je že razgalil dobršen del severovzhodnega pobočja Molnika.

Šentpavel je gručasto naselje na dolomitni rebri nad Podlipoglavom, na vzhodnem pobočju Molnika. Do tu vodi dobro oskrbovana pot iz Podlipoglava. V vasi stoji cerkev sv. Pavla.

Pleše so deloma gručasto naselje na jugovzhodnem slemenu Molnika, kjer prevladujejo gozdovi. Razmeroma dober dostop do Pleš je asfaltna 4 metre široka cesta, ki se odcepi od nekdaj glavne ceste Škofljica – Šmarje tik pod hribom in naseljem Mali vrh. Sem se pride tudi iz šmarske strani. Nad vasjo je nizek Pleški hrib, ki je na položnem pobočju obdelan, strmo gozdnato zahodno pobočje pa se spušča v kotanjo, ki jo domačini imenujejo Kot. Tu izvira potok Zacurek, nad njim je zaselek Povžarija, severovzhodno od tod pa stoji ob potoku Šumnik še zaselek Potok.

Lanišče je vas, ki je razstresena po jugozahodnem pobočju un vznožju Molnika nad cesto Ljubljana – Novo mesto. Sredi vasi stoji cerkev sv. Uršule. V vas zavijemo levo s stare ceste Ljubljana – Zagreb pri kapelici, takoj ko se konča Škofljica na vzhodni strani. Pot vodi skozi vas proti severu do sedla med Molnikom in Lisičjem. Tu se razcepi in deloma tudi konča. Nadaljuje se le proti gradu in naselju, proti Molniku pa je povezava povsem pretrgana.

Tu zazija pred nami več kot 200 metrov širok in kar 60 metrov globok usek nove avtoceste Ljubljana – Zagreb.

Dole so gručasta vasica v južnem podnožju Molnika med naseljema Lanišče in Pleše. Zaselek je potisnjen pod hrib.

Mokrotna raven južno od Ljubljane, ki jo prečkajo Ljubljanica in njeni pritoki se imenuje Ljubljansko Barje. Barjanska gričevnata osamelca kot sta Babna gorica (328 m) in Grmez (320 m) sta vrhova nekoč višjih hribov ki so potonili v ljubljansko kadunjo.